Kogar imaš rad, nikoli ne umre, le daleč, daleč je.
Majdi Medven, naši častni članici, neverjetni ženski v spomin.
Pred 23 leti je skozi vrata našega Feniksa, ki je bil takrat še v Radovljici, stopila ženska z neverjetno voljo. Po kapi jo je bolezen napol ohromila, a ona se ni nikoli predala. Prišla je v fitnes in nadaljevala svoj življenski cilj – vztrajati v športu. Prebudila se je z vsakodnevno vadbo in Frenkovo pomočjo ponovno našla šport zase. Nikoli več ni prenehala. Ponedeljki, srede in petki so bili dnevi za njen fitnes. Postala je članica naše družine. Tako smo z njo spoznavali njeno preteklost, ljubezen do življenja, smisel za soljudi. Bila je izjemna ženska, razgledana, vedno nasmejana, vedno pripravljena pomagati, športnica po duši, enkratna.
Svojo dobroto je izkazovala vsem, tako mladim kot svojim vrstnikom. Ogromno je pripomogla tudi, ko smo začeli razvijati squash. Že od samega začetka je podpirala naše male squashiste, še posebej Rožleta. Kljub temu, da športa sama ni igrala, je bila takoj radovedna in se skupaj z nami naučila vse o njem. Kadar je le uspela, se je udeležila tudi turnirjev in otorkom podeljevala nagrade. Na srca jim je polagala vzpodbudne besede in pripovedovala izkušnje iz njenega padalstva in smučanja. Njen športni duh se je kar širil po prostoru, ko je beseda tekla o njem.
Bez smeha in zabave ni šlo. Vsako leto, ob vsakem rojstnem dnevu smo se v Feniksu znali tudi poveseliti. Takrat je padel tudi kakšen vic, iz njenih ust še raje anekdota kakšnega človeka. Bila je brez dlake na jeziku, vedno spontana, izjemna.
Danes se od nje poslavljamo, saj je odletela v nebo, kjer je že nekoč rada bila. A iz naših src ne bo nikoli odšla.
Majda, hvala za vse!
