Beseda protein (beljakovina) izhaja iz stare grščine in jo lahko opišemo s sopomenkami primarno, glavno ali vodilno. Že s tem postaja jasno, da njihova vloga ne more biti zanemarljiva, še več, v svoji osnovi beljakovine pravzaprav določajo temelj našemu zdravju.
V prehrani jih razumemo kot eno treh glavnih makrohranil, poleg maščob in ogljikovih hidratov ter jih delimo tako rekoč na popolne oziroma nepopolne, glede na ponudbo aminokislin posameznega živila.
Če nam je všeč ali ne, nam kvalitetne beljakovine, z dobrim aminokislinskim profilom in najvišjo biološko vrednostjo, ponudijo živali v svojem mesu in z izdelki njihovega porekla (mleko, sir, jajca).
Največjo kvaliteto pa zagotovo predstavljajo aminokislinski dodatki k prehrani, saj jih lahko zaužijemo v zadostni količini in se nam zato ni potrebno prenažirati.
Vrste beljakovin:
- Encimi, katerih naloga je olajšati potek biokemijskih reakcij. Na primer: bromelain je prebavni encim, ki pomaga razgraditi in izkoristiti beljakovinsko hrano v želodcu,
- strukturne beljakovine, ki gradijo povezovalna tkiva (elastin in kolagen),
- kontraktilne beljakovine vključene v mišična krčenja in gibanje telesa,
- hormoni so nekakšen miličnik, ki usmerja potek telesnih funkcij,
- protitelesa so prav tako beljakovine, njihov poveljnik je imunski sistem, bojujejo pa se proti tujkom in okužbam,
- transportne beljakovine prevažajo molekule po telesu, kot hemoglobin, ki je šofer kisika po krvi
- in DNK – povezovalne beljakovine, ki uravnavajo kromosomsko strukturo v procesu delitve celic, pomembne pa so tudi pri genskem izražanju.