Ponovno uporabimo prejšnjič predstavljen zakon – hrana je lahko zdrava toliko, kolikor je bil zdrav vir njene hrane.
Zemlja bo tukaj tista, ki bo določila prehransko vrednost ali izpostavila potencialni problem flore. Iz opustošene zemlje težko uspe močna, s hranili bogata rastlina.
Častne omembe vredni rastlini sta kvinoja (nikakor soja), prastaro seme z začuda popolno aminokislinsko sestavo in stročnice (fižol, čičerika, leča, grah, bob), ki poleg nekaj beljakovin ob primerni pripravi postrežejo še s kupom vlaknin in drugih pomembnih hranil.
Večini aktivne populacije ob upoštevanju vseh prej naštetih biološko – esencialnih vlog beljakovin krožnik zelenjavnega pasulja na dan pač ne bo pregnal zdravnika stran.
Rastlinskim virom beljakovin praviloma manjka vsaj ena tistih temeljnih opek – esencialnih aminokislin, vedno pa je nižja tudi že prejšnjič omenjena biološka vrednost.
Zato je za ljudi, ki ne uživajo mesa še toliko bolj pomembno, da nadomestijo esencialne aminokisline z dodatki kot je AMsportov aminokislinski izdelek.
Rastlinski viri aminokislin:
- kvinoja, amarant, ajda,
- oves (ovseni kosmiči),
- stročnice (fižol, leča, čičerika, grah, bob, arašidi),
- fermentirana soja (tempeh, miso),
- alge (spirulina, klorela),
- kalčki (lucerna, fižola, brokoli, redkev),
- oreščki in njihova masla ali olja (mandlji, makadamija, lešnik, indijski oreh, pinije),
- konopljino seme (ne olje) in druga semena (sončnice, sezam, bučno in laneno seme),
- zelena zelenjava (špinača, brokoli, šparglji, ohrovt in brstični ohrovt),
- izolat beljakovin graha, konoplje ali kaljenega riža v prahu.